|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
Knežji kamen brez mitologizacije
Knežji kamen je sicer še vedno kamen spotike, kadar gre za vprašanje, kdo ga sme uporabljati ali upodabljati na svojih simbolih ali kot Slovenija na evro-kovancu. Ljubljanski zgodovinar Peter Štih pa meni, da je upodobitev tega simbola na slovenskem denarju neprimerna.
|
|
|
|
|
|
|
|
Trditev o "izvirnem koroškem simbolu"
S prvim januarjem 2007 se bo Slovenija poslovila od tolarja in kot prva nova članica Evropske unije uvedla za nacionalno plačilno sredstvo evro. Ko je Slovenija sporočila, da bo na evrokovancu v vrednosti dveh centov upodobila knežji kamen, je to na Koroškem sprožilo vik in krik ter val protestov. Podobno kot tudi leta 1991, ko je Banka Slovenije knežji kamen natisnila na prvi pomožni bankovec, je deželna vlada z deželnim glavarjem Haiderjem na čelu protestirala in poudarila, da je knežji kamen izvirni koroški simbol. V soglasno sprejetih resolucijah so zahtevali od zvezne vlade, da z diplomatskimi intervencijami prepreči upodobitev knežjega kamna na slovenskem denarju. Medtem se je vročica nekoliko ohladila. Knežji kamen pa je, kot vedno, kadar se je ravzvnela razprava o tem, kdo si ga sme lastiti, dobil še bolj prominentno mesto v dvorani grbov v deželni hiši.
|
|
|
|
|
|
|
|
Dokaj kritičen odnos
Sinoči je v prostorih koroškega deželnega arhiva o tej temi spregovoril zgodovinar Peter Štih, profesor na ljubljanski univerzi. Koroški zgodovinarji se radi sklicujejo na njegove teorije v zvezi s pomenom knežjega kamna kot slovenski nacionalni simbol, saj je Štih do pomena slovenskega zgodovinskega mita za nacionalno oblikovanje dokaj kritičen.
|
|
|
|
|
|
|
|
