|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
"Simbol skupinske zavesti"
Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) je ustanovil delovno skupino, ki bo zbrala podatke za rabo slovenščine na uradih. Na seji so tudi predstavili grb in zastavo, ki da sta simbola za identifikacijo in nimata opravka niti z državo v državi niti z ograjevanjem od slovenskega naroda.
|
|
|
|
|
|
|
|
Zbor narodnih predstavnikov je na svoji seji dal pobudo za grb in zastavo koroških Slovencev. Osrednji simbol grba je knežji kamen v beli barvi na rdečem in modrem ozadju, zastava pa je modra z grbom v sredini. Tako grb kot zastava naj bi bila za koroške Slovence v prihodnje "simbol skupinske zavesti".
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Strokovnjak za heraldiko na seji ZNP.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sicer pa so člani gremija Narodnega sveta razpravljali tudi o rabi slovenščine na uradih. Čeprav zakon omogoča vlaganje prošenj tudi v drugem deželnem jeziku, sicer ne povsod ampak vendarle, se Slovenci na Koroškem te ponudbe bolj skromno poslužujejo, so ugotovili. Po eni strani se bojijo zavlačevanja in dolgih birokratskih postopkov, po drugi pa večina niti ne ve, kje je dovoljena ali zagotovljena pravica o rabi materinščine. Soglasno so zato sprejeli pobudo, da naj se ustanovi delova skupina, ki naj bi zbrala vse potrebne informacije in jih objavila v servisni brošuri, pravi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, ki pozdravlja iniciativo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Po besedah predsednika ZNP Jožeta Wakouniga naj bi grb in zastava postala "simbol vseh koroških Slovencev, ne glede na svetovnonazorsko opredelitev". Osnutek za grb s knežjim kamnom v beli barvi na rdečem in modrem ozadju in zastavo, ki je modra z grbom v sredini, je pripravil slovenski strokovnjak za heraldiko Valt Jurečič iz društva Heraldika. Z izborom da je sledil točno določenim pravilom v tej stroki.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Heraldika - veda o grbih - je sicer bila zelo razširjena v času vitezov, ki so nosili grbe na svojih ščitih, da bi za nasprtonike in prijatelje na ta način bili razpoznavni. Po začetku novega veka po letu 1500 pa je heraldika začela propadati. Vendar pa jeponovno oživela tudi po zaslugi avstrijskega cesarstva. Posebno po 1. svetovni vojni, ko je nastalo kulturno vprašanje, ali heraldiko obnavljati ali pa jo prepustiti zgodovinskim arhivom. Valt Jurečič o takratnih razmišljanjih in vprašanju, ali je uporaba grba primerna sodobnemu času, meni:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
