|
|
|
|
|
|
 |
|
|
27.07.2013 |
|
Dopolnjena fotografska monografija
Mohorjeva založba iz Celovca je predstavila dopolnjeno fotografsko monografijo beljaškega gornika in fotografa Helmuta Teissla z naslovom Julijske Alpe. Knjiga je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela priznanje za najboljšo celostno izdelavo knjige - nagrado krilati lev.
|
|
|
|
|
|
|
|
V knjigi je opisano mnogo doživetij
Kot je povedal avtor, ga je nad Julijskimi Alpami navdušil njihov odkritelj Julius Kugy s svojim delom "Die Julischen Alpen im Bilde", ki je izšlo leta 1934 v Gradcu. Kugyjeva knjiga je Teisslu pomembna tudi zaradi posvetila, ki ga je njegovemu dedu, prav tako strastnemu gorniku, napisal sam Kugy. V njem je poudaril, da gore niso namenjene le plezanju, pač pa doživljanju prelepe narave. Teissl, rojen leta 1947, je začel opisane gore v Kugyjevi knjigi obiskovati že v najstniških letih. Sprva je načrte in opise poti risal ter jih umetniško obdeloval, kmalu pa je seboj začel jemati tudi fotoaparat. Z obiski gora je, kot je povedal, povezanih tudi nešteto lepih doživetij. Kot eno najlepših je opisal večer ob koči v Prehodavcih, ki leži na severni strani Triglavskih jezer na nadmorski višini 2071 metrov. Okoli 23. ure se je iz koče na sprehod odpravil mlad par. Nad njim je zasijal zvezdni utrinek, ki ga je Teissl fotografiral. Pozneje ga je mladenka prosila za ta posnetek, saj jo je fant prav takrat na sprehodu do zasnubil. Pozneje je bil Teissl povabljen na njuno poroko, ki sta jo prav tako sklenila na tej lokaciji.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Planinski publicist in jezikoslovec Stanko Klinar je dejal, da bi morala knjiga, zdaj dopolnjena z novimi fotografijami, v vsakem slovenskem stanovanju zasesti pomembno mesto. Opozoril je na pomen slovenskega alpinista, pravnika in književnika Kugyja, ki je bil velik spodbujevalec prijateljstva med narodi, živečih na območju današnje Slovenije, Italije in Avstrije. Opozoril je tudi na ime Triglava, ki se sicer lahko, kot velja splošno prepričanje danes, nanaša na obliko gore s tremi vrhovi. Po njegovem mnenju pa je lahko najvišja slovenska gora imenovana tudi po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Po lingvistični teoriji bi lahko bil števnik tudi velelnik, torej bi bil Triglav gora, "ki v svoji malopridnosti tre ljudem glave", je pojasnil. To razlago pomaga razumeti zloženka trinog, ki razveljavi število tri v korist velelnika tri - od glagola treti, je pojasnil. |
|
|
|
|
|
|
|
|
