|
|
|
|
|
|
 |
|
|
02.07.2013 |
|
"Posebnih slovesnosti ni bilo"
Gradiščanski Hrvati po pristopu Hrvaške k Evropski uniji (EU) pričakujejo predvsem poglobitev kulturne izmenjave – politično in emocionalno pa s Hrvaško oziroma z Zagrebom niso tako tesno povezani kot Koroški Slovenci z Ljubljano.
|
|
|
|
|
|
|
|
Velike razlike med narodnima skupnostma
Ko je leta 2004 s pristopom Slovenije v EU dobila ta status tudi slovenščina in so v vseh gremijih političnega odločanja v Bruslju zastopani tudi slovenski poslanci, je med koroškimi Slovenci vladalo veliko zadoščenje, povezano z visokimi pričakovanji: da bo namreč Slovenija kot matična država tudi na ravni Evropske unije lahko stopnjevala politični pritisk na Avstrijo v prizadevanjih za uresničitev določil sedmega člena ADP in uveljavitve razsodb ustavnega sodišča o dvojezični topografiji in uradnem jeziku. Drugače, kot koroški Slovenci z Ljubljano gradiščanski Hrvati z Zagrebom niso tako tesno povezani in Hrvaške ne občutijo in doživljajo kot matično državo. Njihovi predniki so se naselili na območju današnje Gradiščanske že pred več kot 500 leti. Tudi zaradi velike geografske razdalje so se vezi kaj kmalu prekinile. Jezik, ki ga govorijo gradiščanski Hrvati, ima svoje pravopisne posebnosti in je bolj arhaičen kot uradni hrvaški pismeni jezik. Današnja generacija gradiščanskih Hrvatov se od Hrvatov iz matice in priseljencev, ki živijo v Avstriji šele nekaj desetletij, ograjuje tudi ortografsko, saj sami pišejo pridevnik "Gradiščanski" z veliko začetnico. Zato tudi ni čuda, da so Gradiščanski Hrvati pristop Hrvaške v unijo dočakali pravzaprav dokaj neemocionalno, pravi nekdanji poslanec zelenih v gradiščanskem deželnem zboru in pevec skupine Bruji Joško Vlasić.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z včerajšnjim pristopom Hrvaške Evropska unija šteje 28 članic, hrvaščina pa je postala 24. uradni jezik povezave.
|
|
|
|
|
|
|
|
