|
|
|
|
|
 |
|
|
01.07.2013 |
|
Žrtve nacizma postaviti v javni spomin
Včerajšnja spominska proslava Zveze koroških partizanov pri Peršmanu je postala nepreslišen klic po dokončnem priznavanju družbe k temu, da je Avstrija bila tudi storilec. In po tem, da se tudi spomin na žrtve nacističnega nasilja postavi v javni spomin.
|
|
|
|
|
|
|
|
Tragična usoda družine tik pred koncem vojne
Gorska kmetija družine Sadovnik pri Peršmanu je bila od leta 1942 naprej pomembno oporišče odporniškega gibanja, ki se je - izhajajoč iz Jugoslavije - močno razširilo tudi na Koroškem. Tik pred koncem vojne, 25. aprila 1945, so pripadniki SS- in policijskega regimenta 13 izvršili pokol pri Peršmanu, o katerem je na včerajšnji spominski svečanosti dejala predsednica Zveze koroških partizanov Katja Sturm-Schnabl:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pri Peršmanu je Zveza koroških partizanov in prijateljev antifašizma uredila spominski muzej, ki ima vse odslej tudi novo spletno stran. S tem je organizacija bivših borcev za svobodo prebila tudi zid molka. Začela je podčrtavati pomen doprinosa k osvoboditvi Avstrije, in k ohranitvi slovenskega naroda.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Simbol, da spomin na odporniški boj živi
Peršmanov muzej, visoko v hribih nad Železno Kaplo, je postal tudi simbol za to, da spomin na odporniški boj in na žrtve nacistične morije ne smeta toniti v pozabo. O tem, da se je uradna Avstrija dolgo obotavljala, preden je priznalo tudi lastno vlogo storilca za časa nacizma, je med drugim spregovorila ljudska tožilka ali varuhinja človekovih pravic v Avstriji Terezija Stoisits. Prav v tem kontekstu je poudarila pomen Peršmanovega muzeja, pa tudi vsakoletne spominske svečanosti.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Travmate segajo v tretjo generacijo
Mladi znanstvenik Daniel Wutti pa je kot drugi govornik ponazoril travmate, ki jih nacizem ni zapustil samo pri tedaj najmočneje prizadeti prvi generaciji, temveč nato še v drugi generaciji, torej pri sinovih in hčerkah, ter jih zapušča vse do danes tudi še v tretji generaciji.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poziv: "Okrepite glas v spominskem kanonu"
Tudi v tem smislu je včerajšnja proslava postala dejansko glasen in močan poziv predvsem uradni politiki, da se prizna k novi kulturi spominjanja, da okrepi svoj glas v prav tem spominskem kanonu in se tudi z uradnimi dejanji postavi v vrsto tistih, ki jemljejo resno tudi ugotovitev bivšega predsednika Združenih narodov Kofija Anana: "Zlo potrebuje tudi molk ljudi - Mi vsi ne bomo več molčali".
|
|
|
|
