Volksgruppen ORF.at Slovenci
Celovec Vreme danes
Tor | 26.11.2013
V centru Bovca
21.06.2013
Jeziki ob tromeji so steber zasnove
Vetrnica, jedrske elektrarne, plinski terminali ali novemberske poplave Drave so izbrani primeri za aktualnost vodilna tema "Poletne šole Bovec" v drugi polovici avgusta: "Ekologija in okolje v alpsko-jadranski regiji". Jeziki ob tromeji so tudi danes en steber zasnove.
Prenos znanja in pretres dogajanja
Prva vetrnica v Sloveniji, katere investitor je družba Alpe Adria Energija (Alpe Adria Energie), je oprijemljivi primer za prenos znanja na področju obnovljivih virov energije. Zeleni forum Alpe Jadran je znan po svoji kritiki do načrtov za izgradnjo novih jedrskih elektrarn v Evropi. In do drugega bloka nuklearke Krško. Mnenja se krešejo o načrtovani gradnji uplinjevalnika v Žavljah v Tržaškem zalivu. Nenazadnje pa so v spominu tudi novemberske poplave reke Drave. Avstrijski upravljalec hidroelektrarn na Dravi se srečuje z očitki, da naj bi bil prepozno odprl zapornice na dravskih hidroelektrarnah ter s tem povzročil uničujoč vodni val... Primeri, kot nalašč primerni za vodilno temo "Poletne šole v Bovcu".
Vladimir Wakounig - slika:orf
Regionalna in medkulturna zavest
Ko je leta 2001 umrl zgodovinar Andrej Moritsch, pobudnik univerzitetnih poletnih tečajev z začetkom leta 1994, je Bovec v Zgornjem Posočju ostal kraj poglobljenega pretresa družbeno-političnih razmer ob tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Letošnja "Poletna šola" v drugi polovici meseca avgusta (15. – 29. 8. 2013) bo že dvajseta zapored. Značilnost okroglih obletnic je primerjalni vidik, za to pobudo pa velja, da se je z marsikaterega stališča spremenila. Če je bil prvotno govor o univerzitetnih poletnih tečajih, je danes to "Poletna šola". Jezikovni tečaji slovenščine, nemščine, italijanščine in furlanščine so ostali steber "Poletne šole" tudi potem, ko je prevzel vodstvo zgodovinar Karl Stuhlpfarrer. K "Poletni šoli" pa sodijo tudi danes, ko pobudo vodi univerzitetni profesor za pedagogiko na univerzi Alpe Jadran Vladimir Wakounig. Z osebnega stališča poudarja tri ključne cilje: ekološko zavest, izpopolnjevanje znanja regionalnih jezikov in utrjevanje medkulturne zavesti.