|
|
|
|
|
 |
|
|
10.06.2013 |
|
Spomin na prihod prvih internirancev
Okrog 600 ljudi se je v soboto s polaganjem vencev pred severnim portalom predora Ljubelj in na mednarodni spominski proslavi spomnilo prihoda prvega transporta internirancev na Ljubelj, 3. junija 1943, v podružnico KZ Mauthausen na Ljubelju.
|
|
|
|
|
|
|
|
Sadovi prizadevanj komiteja
Devetnajstič je mednarodno spominsko proslavo pripravil Peter Gstettner z odborom Mauthausen Komitee Kärnten/ Koroška. Podružnica KZ Mauthausen na Ljubelju je del koroške, v nadaljevanju pa slovenske zgodovine. Medtem ko je v Sloveniji urejen spominski park, na severni, avstrijski strani šele nastaja. Vsekakor je razplet dogodkov, nazadnje zaradi mednarodnega značaja prireditve pomemben, srž prizadevanj odbora Mauthausen Komitee Kärnten/ Koroška od leta 1995 naprej povzema Peter Gstettner.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
"Sporočilo je doseglo naslovnike"
Dolgo je zavesa molka zastirala nacistične zločine na severni, avstrijski strani ljubeljskega predora. Da pa zdaj prihaja na Ljubelj vedno več mladih, še posebno šolskih razredov, pomeni, da je sporočilo odbora Mauthausen Komitee Kärnten/ Koroška doseglo naslovnike, je poudaril Gstettner.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
S pripovedmi ostriti pogled in krepiti zavest
"Zadnja pomembna obveza še živečih preživelih so pričevanja", je vlogo svoje generacije pojasnil Ivan Ivanji. Rojen v bivši Jugoslaviji kot otrok judovskih staršev je preživeli koncentracijski taborišči Auschwitz in Buchenwald.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Spoznanja za sedanjost...
Beate Klarsfeld, strokovnjakinja za zasledovanje nacističnih storilcev, je poudarila pomen ohranjanja spominov na nacistične zločine in na žrtve teh. "Treba je poznati preteklost, da je mogoče iz nje izpeljati pravilna spoznanja za sedanjost", je dejal deželni svetnik za kulturo Wolfgang Waldner. Za uresničitev dostojnega kraja spomina na Ljubelju je Waldner začetek leta dal iz svojega proračuna 54.600 evrov, inštitut za prazgodovino na Dunaju pa 10.000 evrov za nadaljevanje arheoloških raziskav.
|
|
|
|
|
|
|
|
Proslava tudi na slovenski strani
Nekaj sto ljudi se je v soboto zbralo tudi na slovenski strani, tokrat prvič pri spomeniku "Obtožujem". Razlog za to je neurejeno upravljanje s spominskim parkom. "Kar se tiče patriotizma in domoljubja, nas na avstrijski strani že krepko prehitevajo," je opozoril tržiški župan Borut Sajovic. Razmišljal je, da bi v prihodnje Slovenija in Avstrija namesto dveh ločenih proslav na vsaki strani predora pripravili le eno skupno proslavo, ki bi bila eno leto na slovenski, drugo leto pa na avstrijski strani. To bi oba naroda še bolj povezalo.
|
|
|
|
