|
|
|
|
|
 |
|
|
08.04.2013 |
|
V Avstriji uspehi, v Evropi težave
Situacija Romov v Avstriji se je v zadnjih 20 letih, odkar so priznana narodna skupnost, izboljšala predvsem na področju šolstva, ob svetovnem dnevu Romov ugotavlja predsednik kulturnega društva avstrijskih Romov Rudi Sarközy.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Romi po vsem svetu danes praznujejo svoj dan, ki je bil izbran na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu. Romi v Avstriji so kot avtohtona narodna skupnost priznani šele od leta 1993 naprej. 20-letnico priznanja so danes na slovesnosti v parlamentu na Dunaju med drugim počastili zvezni predsednik Heinz Fischer, predsednica parlamenta Barbara Prammer in prosvetna ministrica Claudia Schmied. Predsednik kulturnega društva avstrijskih Romov Rudi Sarközy ugotavlja, da so Romi v Avstriji v primerjavi s situacijo v drugih državah v dokaj zavidljivem položaju. |
|
|
|
|
|
|
|
|
V Evropi se je situacija za Rome v zadnjih letih močno zaostrila. Francija se je Romov, ki so prišli iz vzhodnoevropskih držav, skušala znebiti z izseljevanjem, v Italiji je bivša Berlusconijeva vlada z buldožerji odstranila nekatera romska naselja pod pretvezo, da naj bi bili higienski pogoji tam neznosni. Na Madžarskem paramilitarne desne enote lahko brez posebnih sankcij izživljajo rasistično ideologijo in to predvsem na račun romske skupnosti, vlada Viktorja Orbana pa z novim medijskim zakonom preprečuje kritično poročanje. Tudi v Bulgariji, na Slovaškem, v Romuniji in še kje so Romi izpostavljeni diskriminaciji, zasledovanju in celo napadom na življenje.
|
|
|
|
|
|
|
|
"Podpora drugih skupnosti, simpatije v večini"
V Avstriji se je položaj Romov v zadnjih letih izboljšal. Odkar so uradno priznana avtohtona narodna skupnost, so zaznavni pozitivni premiki predvsem na področju šolstva in izobraževanja, ugotavlja predsednik kulturnega društva avstrijskih Romov Rudi Sarközy. Dodaja pa, da o popolni enakopravnosti še ni mogoče govoriti.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V Sloveniji po ocenah živi nekaj manj kot 10.000 Romov, največ v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini. Prvič so se resneje organizirali leta 1995, ko so ustanovili Zvezo romskih društev. Ta se je leta 2000 preimenovala v Zvezo Romov Slovenije. Romi so v Sloveniji tradicionalno nastanjeni v 20 občinah.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Temna lisa v odnosu do Romov je primer Strojanovih, ki so jih leta 2006 krajani Ambrusa izgnali. Tudi intervencija tedanjega predsednika države Janeza Drnovška za pomiritev niso zalegla. Družina Strojan se do danes ni mogla vrniti v Ambrus in sedaj živi v Ljubljani. Slovenija je v tistem času pokazala zelo nizko stopnjo demokracije, je dejal predsednik zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Potreba po vseevropski zakonodaji
So pa tudi primeri dobre prakse, kot na primer romsko naselje v Pušči, ki tudi v Evropskem merilu velja za zgledno, je dejal. Cilj pa je vseevropska ureditev, ki zagotavlja enakopravnost in pravice romske skupnosti na zakonski ravni.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ob svetovnem dnevu Romov so predstavniki romske skupnosti v Sloveniji predali predsedniku državnega zbora Republike Slovenije Janku Vebru pobudo za spremembo ustave, po kateri bi njihova skupnost dobila status manjšine, da bi dobili tudi svojega poslanca. Najbolj učinkovit recept proti diskriminaciji in še vedno obstoječim predsodkom pa je informiranost in senzibiliziranje predvsem mladih, je prepričan predsednik zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.
|
|
|
|
