Volksgruppen ORF.at Slovenci
Celovec Vreme danes
Tor | 26.11.2013
Knjige "Slava vojvodine kranjske - slika:orf
Vrhunsko delo v slovenščini
Petnajst knjig, vezanih v štiri dele, obsega celotna Slava vojvodine Kranjske. Polihistorsko delo, ki velja za največje delo Janeza Vajkarda Valvasorja je izšlo leta v Nürnbergu 1689 v nemščini, sedaj pa prihaja na svetlo kot prvi integralni prevod v slovenščino.
Messner Janko in Pavel Stern - slika:orf
"Pet minut literature v banki"
Peta knjiga naposled bo zajela spremne študije in stvarno kazalo. Včeraj zvečer pa so v prostorih na Zvezi-Bank v Celovcu predstavili prva dva dela slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske, ki bosta tam na ogled do konca julija. "Pet minut literature v banki" je književnik Janko Messner označil svoj nastop, potem, ko mu je predsednik Zveze-Bank Feliks Wieser čestital ob njegovi 90-obletnici, katero slavi letos. V luči spoznanja, da prvi integralni prevod Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja vslovenščino ni le knjiga, temveč je kulturno-zgodovinski spomenik, so akterji na začetku predstavitve v prostorih Zveze-Bank dali prireditvi literarno-kulturni poudarek.
Feliks Wieser - slika:orf
"Valvasorji so vzor še danes"
Igralec Sinjo Jezernik v prepričljivi vlogi Janeza Vajkarda Valvasorja, z glasbenim prispevkom pa pevka Bojana Čibej. Za vse to, kar je delal, je bil Janez Vajkard Valvasor (1641 – 1693) v svojem času čudak in je na koncu plačal z vsem svojim premoženjem za to, o čemer še danes govorimo, da je bila velika stvar, je dejal predsednik upravnega odbora Zveze-Bank Feliks Wieser. V tem duhu so Valvasorji, s pogledom obrnjeni naprej, vzor še danes, je menil.
Wilhelm Deuer - slika:orf
Polihistroja Janeza Vajkarda Valvasorja sta predstavila namestnik direktorja Deželnega arhiva Wilhelm Deuer in zgodovinar Teodor Domej. Z opozorilom na čas, v katerem je živel Janez Vajkard Valvasor (1641 – 1693), je Wilhelm Deuer dejal, medtem ko so se plemiči tedanjega časa prvenstveno zabavali in lovili, ter namenjali pozornost imenitni družbi, je Janez Vajkard Valvasor neutrudno zapisaoval in raziskoval.
Theodor Domej - slika:orf
Brez Janeza Vajkarda Valvasorja bi prav na Koroškem ne imeli nobenega, iz dežele vzraslega ilustriranega opisa tistega časa, je menil Wilhelm Deuer in dodal, da za Valvasorjem dolgo ni bilo nič primerljivega. Celo 18. stoletje Koroška ni izdala dela tovrstne kategorije. Janez Vajkard Valvasor je skoraj štirinajst polnih let živel v tujini. Prepotoval je dobršen del Evrope. Poznal pa je tudi del jugovzhodne Evrope, ki je mejil na Kranjsko, je uvodoma podčrtal zgodovinar Teodor Domej. In nadaljeval: "Njegov pogled na domačo deželo Kranjsko, ki jo je imenoval svojo domovino, je bil izostren s primerjavami z ostalo Evropo".
Zvonka Truden - slika:orf
Na izredno osebnost so postali pozorni tudi znanstveniki v tujini, je opozoril zgodovinar Teodor Domej. Janez Vajkard Valvasor je bil leta 1687 sprejet v Angleško kraljevsko družbo, eno najstarejših akademij na svetu. (Royal society). V letošnjem letu, ko Slovenija praznuje 20-obletnico samostojnosti, s ponosom pričakujejo tudi prevod tretjega (3.) dela Slave vojvodine Kranjske, je ponosno spregovorila direktorica Zavoda Dežele Kranjske Zvonka Truden.
Prav tako, kot so Primož Trubar in drugi protestanti prebujali narodno zavest svojega ljudstva, je Valvasor tisti, ki je, četudi morda nehote, narédil odločen in odličen korak na poti oblikovanja naše skupne identitete, je poudarila direktorica Zavoda Dežele Kranjske Zvonka Truden. O projektu Slave vojvodine Kranjske je spregovoril Tomaž Čeč. Slovenski prevod Slave je že v svojem izvirniku vrhunsko avtorsko delo, prevod pa je zaznamovan tudi z osebnostmi prevajalcev; hkrati pa odprt prostor za misli, ki nam prepričljivo prenašajo vse pomene in duh izvirnika. V vsakem primeru gre za izreden prevajalski dosežek, redek zgled založniškega mecenstva in kulturno dejanje, ki bi nam ga tudi velike nacije lahko zavidale, je pribil Tomaž Čeč.
Doris Debenjak - slika:orf
Kdor ni bral Slave v izvirniku in kasneje njihovega prevoda, bo težko razumel, kakšno delo opravljajo, je o delu prevajalcev dejal Tomaž Čeč. Nekaj vidikov o prevajanju je zbranim posredovala ena glavnih prevajalk v ekipi številnih strokovnjakov Doris Debenjak. Iz žabje perspektive, kakor se je izrazila prevajalka Doris Debenjak, je kot eno značilnost podčrtala, da nam Janez Vajkard Valvasor odpira vrata v drug svet.
V prevodih Slave vojvodine Kranjske, ki so do konca julija na ogled v prostorih Zveze-Bank v Celovcu, je med drugim zapis o tem, kako je že Janez Vajkard Valvasor (1641 – 1693) načrtoval predor pod vrhom prelaza Ljubelj.