|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
Slovenci v Bosni ustanovili svojo zvezo
Trenutno v Bosni in Hercegovini (BiH) stalno prebiva več kot 2.600 slovenskih državljanov, živi pa tam med 5.000 in 8.000 Slovencev ter njihovih potomcev. Zdaj imajo ti Slovenci lastno zvezo društev "Evropa zdaj".
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Organizirani so sicer v devetih slovenskih društvih, ki delujejo v Sarajevu, Banja Luki, Tuzli, Prijedorju, Zenici, Kaknju, Doboju ter Brezi in katerih redno delovanje ter posamezne posebne kulturne in druge projekte vsako leto v okviru rednega razpisa finančno podpira Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V štirih društvih poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, katerega omogoča Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ustanovitev strešne organizacije
Državni sekretar na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih je v Sarajevu prisostvoval ustanovitvi omenjene zveze slovenskih društev v BiH.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Leta 1910 "Slovenski klub" v Sarajevu
Začetki združevanja Slovencev v Bosni in Hercegovini segajo v konec 19. stoletja, prvo društvo z imenom "Slovenski klub" pa se pojavi v Sarajevu leta 1910. V Banja Luki in bližnji Slatini sta med obema vojnama uspešno delovali društvi "Triglav" in "Istra", ki so ju ustanovili predvsem izseljenci s Primorske. Kasneje je v pestro zgodovino združevanja večkrat posegla državna oblast, ki je v Sarajevu kar dvakrat prepovedala delovanje slovenskega delavskega kulturnega društva "Cankar", prvič (tik pred drugo svetovno vojno) zato, ker je šlo za delavsko društvo, drugič (kmalu po koncu vojne) pa zato, ker je šlo za nacionalno društvo.
|
|
|
|
|
|
|
|
Med vojno v BiH potreba po samoohranitvi
Delovanje slovenskih društev v Bosni in Hercegovini je v času skupne države po drugi svetovni vojni počasi zamrlo, ponovno pa so zaživela po razpadu Jugoslavije kot reakcija na začetek krvave vojne v BiH, ki je tamkajšnje Slovence združila v želji in potrebi po samoohranitvi. Tako je bilo delovanje društev v začetku predvsem humanitarne narave, sčasoma pa je poudarek vse bolj prehajal na kulturno delovanje s ciljem ohranitve in razvoja slovenske identitete in jezika v Bosni in Hercegovini.
|
|
|
|
|
|
